DescriptionPtujski pustni karneval in kurentovanje 1961 (43).jpg
Slovenščina: Ptujski pustni karneval in kurentovanje
Date
Source
This image is available from the Večer website under the reference number 272270.
This tag does not indicate the copyright status of the attached work. A normal copyright tag is still required. See Commons:Licensing for more information.
This Slovene work is in the public domain in its source country and the United States because its copyright expired pursuant to the Yugoslav Copyright Act of 1978, which provided for copyright term of the life of the author plus 50 years, or 25 years since publication for photographs and works of applied art (details). This applies to works already in the public domain on or before 29 April 1995, when a new copyright act became valid, which is also before 1 January 1996, the URAA date.
The work meets one of the following criteria:
a) a work of known authorship whose author died before 1 January 1945
b) an anonymous work published before 1 January 1945
c) a photograph or a work of applied art published before 1 January 1970
Note that other works enter the public domain 70 years after the author's death or 70 years after publication if the work was published anonymously. If this is the case please use {{PD-old-70}}.
This file contains additional information, probably added from the digital camera or scanner used to create or digitize it.
If the file has been modified from its original state, some details may not fully reflect the modified file.
Author
Večer arhiv
Image title
12. februar 1961, Ptuj: Devet metrov visoka figura dobrega starega slovanskega demona kurenta, ki v teh norčavih in razposajenih dneh gleda z obzidja ptujskega gradu dol na sloveče zgodovinsko mestece in daleč tja po Dravskem polju, je danes ves dan videla na ulicah pod seboj takšen nenavaden direndaj, kot ga v Sloveniji še nismo videli nikoli. Bila je prelepa zgodnjepomladanska nedelja s prvim letošnjim mehko odstrtim soncem, bežečimi oblaki in vlažnim, toplim vetrom, ki je razigrani množici na ptujskih trgih in ulicah nekajkrat razsul po glavah izdatno prgišče dežja. Toda preplašil s tem ni nikogar: niti nastopajočih niti gledalcev; etnografski pustni sprevod in karneval sta v veliko veselje in v ponos prirediteljem potekala skoraj brezhibno. Ptuj je včeraj opravil pomemben izpit: med svoje tesne zidove je privabil po oceni izvedencev okrog 14.000 ljudi in s tem praktično že dosegel naziv, ki ga želi prihodnje leto razglasiti po vsej domovini in izven meja - postal je prvo sloveče karnevalsko mesto v Sloveniji. Kurent ni le etnografska poslastica, kurent je čudež: v vaseh na Ptujskem in Dravskem polju ter v Slovenskih goricah štrlijo marsikje iznad streh radijske in televizijske antene, kmet pa prebira namesto Slovenskih večernic ob večerih zadnje časopisne vesti o dogodkih v Kongu in o zadnji sovjetski svemirski ladji, ki bi utegnila nositi v sebi človeka. Tapetnik Marko Klinc iz Spuhlje je danes zjutraj navsezgodaj z radostnim nemirom, kakor mlad fant, oblekel dolgodlaki ovčji kožuh, se prepasal s kravjimi zvonci, potem pa vžgal motor svojega rekorda in se s kurentovo kapo na zadnjem sedežu nemudoma odpeljal na Ptuj, kjer bo nastopil kot kurent v etnografski skupini iz Markovcev. Kurent je spomin na naše pradede in na pravljice. Kurent je poezija tiste vrste, za katero naš sodobni človek, človek tehnike, nikakor noče biti prikrajšan.Zato nas je bilo danes v Ptuju na tisoče. Zato je moralo nad sto gasilcev in miličnikov uravnavati promet na ptujskih ulicah. Vse prazne površine na Ptuju so bile danes parkirni prostori. Vse ptujske gostilne so okrepile svoje osebje in kuhale in cvrle - toliko, da bi lahko lonce razneslo. Po ptujskih trgih so razpostavili stojnice in prodajali vino, pecivo in pustne krofe, Res je, da smo se k jedi in pijači prerivali, toda lačni nismo bili. Turistične abecede so se ptujski gostinci in prireditelji karnevala - zgodovinsko društvo v Ptuju in pripravljalni odbor karnevala - imenitno naučili. Letošnje izkušnje Ptujčanov ob današnjem dnevu pa bodo pripomogle, da bo prihodnje leto še boljše. Za lanskega pusta je kurent iz Markovcev imel maloštevilno družino: nekaj svojih dlakavih bratov, nekaj picekov, vil, malih oračev in - iz področja živinoreje - ruso. Toda ker je njegovo družino že lani pozdravljalo v Ptuju skoraj šest tisoč ljudi, je postal letos velikopoteznejši. Spomnil se je, da ima v Mali Nedelji celo moštvo za prleško gostüvanje, v Lancovi vasi prelepe orače, v Cirkovcih dekleta, ki za kazen, ker se nobena ni poročila, prav rade vlečejo